Področja uporabe

Beton šteje pod pogojem, da je pravilno zaščiten, med najbolj trpežne materiale. Njegovo trajnost dosežemo z namensko prilagojenimi zaščitnimi premazi, ki preprečujejo vdor vlage in agresivnih medijev v njegovo konstrukcijsko notranjost.

UPORABA IN ZAŠČITA BETONA

 
Z betonom se srečujemo pri skoraj vseh tipih zgradb in njihovih delov, naj gre za stanovanjske, poslovne ali industrijske objekte, delavnice, strojnice, kurilnice, garaže ali celo bivalne dele zgrad. Glede na namembnost objekta ali njegovega posameznega dela je beton izpostavljen različnim vplivom, ki dosežejo največje obremenitve v smislu vremenske spremenljivosti večinoma na zunanjih površinah in glede mehanskih in kemičnih obremenjevanj v skladiščnih ali proizvodnih obratih.
 
Pri zunanjih betonskih površinah predstavlja najšibkejši del porozna cementna malta. S pronicanjem vlage skozi poškodovane oziroma dotrajane fuge ali porozno površino se začne v cementni malti kopiči vlaga. S prihodom mrzlih zimskih obdobji in zmrzovanjem vlage začne malta razpadati. Bitumenska hidroizolacija, ki preprečuje zamakanje nosilne betonske konstrukcije ostaja pri tem večinoma nepoškodovana, kar spremljajo neizogibne poškodbe cementne malte in keramične obloge. Najšibkejši element vsakega balkona ali terase predstavlja zato naklonski estrih, ki ima zaradi svoje tehnologije vgradnje bolj porozno strukturo. Poleg funkcije naklona rabi tudi kot podlaga za polaganje keramičnih oblog, pa tudi kot zaščita bitumenske hidroizolacije na betonski plošči.

V primeru lokalnega vdora vlage v naklonski estrih, naj bo zaradi poroznosti celotne površine ali starih in poškodovanih fug ploščic, se začne vlaga neovirano širi po vsej površini in večinoma nevarno kopičiti na čelu balkona. Po slabšem scenariju pride do zatekanja vlage v notranje prostore, ki mejijo na balkonske ali terasne površine. S cikličnim zmrzovanjem in odtajevanjem vlage v naklonskem estrihu prihaja do razkroja estriha, dolgoročno pa do odstopanja zaključne obloge in poškodb nosilne konstrukcije. Balkon začne razpadati.

Vodotesnost podlage oziroma estriha na balkonskih in terasnih konstrukcijah zagotovimo z uporabo tekoče hidroizolacijske membrane HYDROFLEX, ki jo dodatno armiramo z uporabo armaturne mrežice. Za stike na prehodih med različnimi površinami uporabimo armaturno mrežico HYDROTEX. Na takšen način izvedemo hidroizolacijo pri novih objektih (pred polaganjem zaključnega sloja, kot je okrasna keramika) in sanacijo starejših oblog. Če so na slednjih ploščice dovolj trdne, lahko premaz nanesemo prek njih. Pri večjih poškodbah je treba ploščice odstraniti in talno oblogo položiti na novo, kjer se izvede predhodni hidroizolacijski sloj.

TALNI PREMAZI NOTRANJIH PROSTOROV

Zelo pogosto se srečujemo še z zaščito tlakov v zaprtih industrijskih obratih, različnih salonih in recimo trgovskih centrih, kjer igrajo ključno vlogo talne obremenitve. V tem primeru se srečujemo večinoma z mehanskimi in kemičnimi vplivi, ki jim najbolje kljubujejo epoksidni samorazlivni tlaki. Njihova debelina sega od 2 do 3 milimetre in je zaradi postopka samorazlivnosti zelo gladka, enostavna za čiščenje, površinsko izjemno čvrsta ter estetsko dovršena. Zaščita betonskih tlakov je z njihovo pomočjo zelo kakovostna in dolgoročno obrabno ter kemično odporna na olja, goriva, lužila in topila. Samorazlivni epoksidni premazi so izvrstni še za saniranje površinsko poškodovanih tlakov, saj ne zahteva nanašanje dodatne površinske predpriprave. Za povrh so na voljo v številnih barvnih izvedbah, kar pride do izraza pri izdelavi dizajnerskih površin.

Z drugačnimi postopki se srečujemo pri izolaciji površin ali estrihov pod katerimi ni izvedena hidroizolacija. V teh primerih uporabimo parno zaporo, s katero preprečimo vdor vlage prek talnih površin, kar izboljša bivalno kakovost in omeji morebiten razvoj z vlago povezanih plesni in gliv. Parne zapore uporabljamo še za blokado vlage v podlagi pri nadaljnjih izvedbah epoksidnih hidroizolacijskih slojev, ki predstavljajo osnovo za vgradnjo končne obloge, kot je parket. Tovrstne zapore pridejo večinoma do izraza pri novo izgrajenih objektih, kjer je treba nadaljevati z zaključnimi deli pred popolno osušitvijo talnih površin. Parne zapore se uporabljajo na zunanjih in notranjih betonskih površinah!

Pozabiti ne gre na tankoslojne epoksidne premaze, ki predstavljajo osnovno zaščito za betonske talne površine, kjer se srečujemo z manjšimi obremenitvami in majhno potrebo po obrusni trdnosti. V tem primeru gre večinoma za shrambe ali manj frekventna skladišča in hodnike, ki jih je treba površinsko utrditi. Na tako obdelanih površinah ne prihaja več do površinskega luščenja in z njim povezanega prašenja. Epoksidni premaz se na račun dobre vpojnosti nanaša s čopičem ali valjčkom. Površina, ki je po aplikaciji odporna na blažje kemijske reakcije, sol, olja, bencin in je zaradi hitrega sušenja kmalu pripravljena za uporabo in se lahko uporablja za zaščito novih ali že obstoječih betonskih tlakov in konstrukcij.

Z drugačnimi težavami se srečujemo, ko prah zamenja vlaga. V tem primeru se uporabljajo premazi za vlažne prostore na epoksidni osnovi. Njihova uporaba pride do izraza na vseh površinah, kjer težko dosegamo 100% površinsko suhost. Zaradi tega so zelo primerni za izdelavo izolacijske zaščite na betonskih površinah v starejših objektih, kleteh in slabše prezračevanih prostorih, kjer je vsebnost vlage visoka. V tovrstnih primerih okrepi epoksidni premaz strukturno trdnost betonske površine, jo naredi bolj gladko in odporno proti blažjim kemičnim reakcijam ter zaustavi površinski vdor vlage v njeno konstrukcijo.

Veselimo se sodelovanja z vami
Pošljite povpraševanje
Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.