Sanacija balkonov in teras: Hitro in brez razbijanja

Pomanjkljiva ali slabo izvedena hidroizolacija balkona je poleg premajhnega naklona glavni razlog za težave, povezane z zamakanjem v betonski estrih, katerega posledica so odstopanje obloge, odstopanje in odpadanje ometa ter razslojevanje fasade s spodnje ali čelne strani. Voda prodira v estrih skozi fuge, ne glede na to, kako kakovostna fugirna masa je bila uporabljena in kako dobro je bilo delo opravljeno. Fuge namreč niso vodoneprepustne, ampak so samo manj vodovpojne. Tudi še tako kakovostno lepilo, uporabljeno za lepljenje ploščic na estrih, ni odporno proti vodi, ki prodira pod njih. Kritična mesta so še slabo obdelani stiki in dilatacije, pri kamnitih oblogah je problematična tudi njihova naravna vpojnost in poroznost. Če k temu prištejemo še pomanjkljivo ali slabo izvedeno toplotno izolacijo balkona (kar je pri starih hišah nekaj običajnega), zaradi česar se na notranji strani sten okoli betonskega venca nabira kondenz, potem so težave pravzaprav pričakovane.

Če površina balkona ni narejena pod ustreznim naklonom in torej voda ne more neovirano odtekati z njegove celotne površine, je treba najprej odpraviti to napako. Pogosta težava pri starih hišah pa je, da na balkonu primanjkuje višine za izvedbo naklonskega estriha, toplotne izolacije, ki bi morala biti praviloma debela vsaj pet do osem centimetrov, in klasičnega betonskega estriha. V tem primeru je toplotno izolacijo najbolje izdelati iz specialnih plošč ekstrudiranega polistirena, ki so že v proizvodnji obojestransko armirane s stekleno tkanino in zaščitene s posebnim slojem malte. Zaradi posebne prevleke ne vpijajo vode, poleg tega izničijo napetost med sloji in ne potrebujejo dodatnega časa za sušenje. Nanje lahko neposredno lepimo keramične ploščice ali kamnito talno oblogo.

Potem ko smo odstranili stare ploščice, je treba obstoječo armiranobetonsko ploščo najprej preplastiti z industrijsko pripravljenim veznim betonom, tako da ima najmanj 1,5-odstotni naklon. Plast je lahko na najtanjšem delu debela samo centimeter. Hkrati poskrbimo za odtoke; če ne bodo točkovni, je treba na čelu balkona vgraditi odkap iz nerjavne pločevine.

Na tako pripravljeno podlago vgradimo najmanj dvoslojno hidroizolacijo iz polimerbitumenskih varilnih trakov z nosilcem filca oziroma steklene volne, nanjo pa dvoslojno toplotno izolacijo iz specialnih plošč. Spodnji sloj se na bitumensko hidroizolacijo prilepi z dvokomponentnim lepilom, zgornji pa s cementnim lepilom na spodnjega. Na koncu neposredno na toplotno izolacijo lepimo keramične ploščice ali kamnito oblogo, pri čemer je treba uporabiti elastično in proti zamrzovanju odporno lepilo. Lepilo se nanaša obojestransko, na podlago in na ploščico.

SODOBNE TEHNOLOGIJE HIDROIZOLIRANJA

Klasične sanacije balkona pa se marsikdo nerad loti. Gre namreč za večji gradbeni poseg, ki vključuje tudi razbijanje in rušenje, hidroizolacije z bitumenskimi varilnimi trakovi tudi ni vedno mogoče izvesti, saj lahko na primer pri varjenju bitumenskih trakov z ognjem poškodujemo fasado. Če na balkonu zamaka, podlaga, torej ploščice in fuge, pa je še v dobrem stanju, se lahko razbijanju in rušenju izognemo s katero izmed sodobnih tehnologij hidroizoliranja z materiali v tekočem stanju.

Za hidroizolacijo balkona so med drugim na voljo poliuretanski materiali v tekočem stanju, ki jih nanašamo z valjčkom in čopičem. V primerjavi z drugimi materiali za hidroizoliranje so zelo elastični in odporni tako proti visokim kot nizkim temperaturam in velikim temperaturnim nihanjem. Material pri temperaturah od –40 do 80 stopinj Celzija ne izgubi elastičnosti, prenese tudi temperaturo 200 stopinj Celzija in pri tem ohrani svoje mehanske lastnosti, nanj je mogoče neposredno nanesti celo asfalt, navede prednosti sistema poliuretanskih hidroizolacij Kristjan Šuštar iz podjetja K-TES d.o.o.

Ker gre za hladen premaz, lahko z njim brez težav in zelo dobro izdelujemo vse detajle, kritična mesta, lahko se spaja neposredno na stik, denimo na fasado, les, keramiko, steklo, opeko, granit, granitogrez ali marmor. V premaz se vtisne armaturna mrežica (filc), s čimer se našteta kritična mesta še dodatno ojačijo.

VSAK SLOJ SE SUŠI 24 UR

Kako poteka sanacija s poliuretanskimi premazi, smo si ogledali na razmeroma novem, le nekaj let starem večstanovanjskem objektu v bližini Ljubljane. Ploščice balkona, ki so ga sanirali ob našem obisku, so bile na prvi pogled v dobrem stanju, a le vprašanje časa je bilo, kdaj bi začele odstopati, saj je bilo na čelu balkona že videti posledice zamakanja v estrih. Mojstri so najprej zbrusili površino starih ploščic, očistili površino in nanjo nanesli prednamaz (emulzijo), ki je podlaga za poliuretanske premaze. Po 24 urah je sledil prvi sloj hidroizolacije rdeče barve in vanj so po celotni površini balkona vtisnili armaturno mrežico. To je zelo preprosto prilagajati površini, z njo lahko zelo natančno obdelamo vse detajle in stike s fasado, okenskimi policami in okvirji oken oziroma balkonskih vrat, pravi Šuštar.

Naslednji dan nanesejo nov sloj hidroizolacije, tokrat v sivi barvi. Ta ima sicer enake lastnosti kot rdeča, sivo barvo uporabijo zgolj zaradi kontrole opravljenega dela, da laže vidijo, ali je podlaga povsod enakomerno zalita, pojasni sogovornik. Sivi premaz poleg tega uporabljajo za hidroizolacijo ravnih streh, saj manj vpija toploto sončnih žarkov.

Vsak sloj se suši 24 ur. Premaz je UV-odporen, namenjen za izpostavljene površine na strehah, terasah in ne potrebuje nobene dodatne zaščite (peska). Uporabljamo ga lahko tudi pod lesenimi oblogami. Ker je hladen, ga lahko nanašamo na OSB-plošče – na izdelano podkonstrukcijo se pritrdi toplotna izolacija, po potrebi se podeska, obloži z OSB-ploščami in na njih izdela opisani sistem hidroizolacije.

Na zadnji sloj lahko položimo oblogo; v tem primeru je treba na sivo podlago nanesti še en premaz, prav tako v sivi barvi, na katerega se nasuje kremenčev pesek z granulacijo približno milimeter do dva. Tako dobimo grobo površino, na katero lahko z elastičnimi lepili lepimo keramične ploščice ali kamnito talno oblogo in jih zafugiramo z elastičnimi fugirnimi masami.

Za balkone, obložene s kamnom, lahko uporabimo transparentni poliuretanski premaz v debelini milimeter do dva. Ta na površini ustvari prozoren film, po katerem voda preprosto spolzi in ne more pronicati v fuge in razpoke. Če smo se naveličali starih ploščic, ki so poleg tega nekoliko razpokane, se lahko odločimo za barvni hidroizolacijski premaz, v katerega lahko posujemo še dekorativne lističe. Prednost obeh omenjenih načinov je, da dobimo hidroizolacijo in pohodni sloj hkrati, pravi Šuštar.

Sanacija s poliuretanskimi premazi je zelo čista, brez gradbenih del, ki jih spremljata umazanija in prah. Poleg tega je končana v treh dneh. Strošek za kvadratni meter poškodovanega balkona je približno 100 evrov, pri čemer sam hidroizolacijski del stane med 35 in 40 evri za kvadratni meter. Glede na življenjsko dobo premaza cena ni pretirana; proizvajalec namreč s certifikatom CE potrjuje minimalno življenjsko dobo sistema na osončenih površinah približno 25 let.