Sanacija balkona

Balkon predstavlja pomemben element marsikaterega bivalnega in poslovnega objekta, prek katerega se povezuje notranjost z zunanjostjo. Ker gre pri balkonih pogosto za arhitekturne »izrastke«, se pri njih marsikje srečujemo s problematiko slabo izvedene hidroizolacije, zaradi katere prihaja do vdora vode v objekt. Vse to kliče po sanaciji.

IN KAKO SE LOTIMO SANACIJO BALKONA?

Zaradi vremenskih vplivov, slabega vzdrževanja, neupoštevanja naklonov v smislu odtekanja vode, manjkajoče hidroizolacije in denimo nestrokovno položenih ploščic se lahko na balkonih pojavijo razpoke, odpadanje ometa in odstopanje ploščic. Balkon je namreč izpostavljen nenehnim vremenskim vplivom, na čelu z UV sevanjem, dežjem, točo, snegom, temperaturnimi spremembami, onesnaževanjem in zmrzaljo. Najbolj pogost vzrok za nastanek poškodb balkona predstavlja sicer slabo izvedena hidroizolacija. Svoje prispevajo še različne statične in dinamične obremenitve. Vse to povzroča strukturne spremembe in uničuje obstojnost materialov. Sanacija je neizogibna, kjer gre lahko za manjše ali večje posege, kjer je treba po najslabšem scenariju odstrani ves poškodovan material do betonske konstrukcijske plošče.

Najbolj pogoste poškodbe, ki se z leti povečujejo, so vidne v obliki odstopanja ometa, razslojevanja fasade, dvigovanja keramičnih oblog, nastanka kondenzacije in v zimskem obdobju zmrzovanja vode, ki vdre v betonsko konstrukcijo balkona. Do vdora pride zaradi povečevanja stikov med keramičnimi ploščicami, ploščicami in drugimi materiali, slabo položene keramične obloge, razpadanja fugirne mase, nepravilno izvedene hidroizolacije in denimo zastajanja vode na balkonu zaradi neustreznih naklonov in neravnin. Vse to vpliva na funkcionalnost balkonskega prostora in obstojnost gradbenih materialov, kjer se srečujemo z razslojevanjem fasade, odpadanjem ter odstopanjem ometa in različnih oblog.

Cena sanacije je odvisna od velikosti poškodb, intenzivnosti zamakanja glede na padavine, lokacije površin, na katerih prihaja do zamakanja, in morebitne zarjavelosti kovinske armature. Svoje dodajo še odločitev o izbiri novih materialov, končnem izgledu in recimo temu, ali je potrebno sanirati nosilno konstrukcijo in AB ploščo. Betonska podlaga mora biti pri tem pred začetkom izvajanja izolacijskih del, med katerimi predstavljajo najboljšo hidroizolacijsko zaščito v številnih primerih poliuretanske brezšivne membrane, čista in suha. Slednje predstavlja pogosto težavo pri novih balkonih, kjer izvajalci preveč hitijo z dokončanjem del.

PRAVI IZBOR PREMAZA JE KLJUČEN

Nanašanje poliuretanskega hidroizolacijskega premaza je sicer enostavno in hitro, saj se izvaja s čopičem ali valjčkom – lahko tudi v lastni režiji. Posušen premaz ustvari izolacijsko brezšivno membrano, ki je za vlago in vodo nepropustna. S tekočimi barvnimi ali transparentnimi brezšivnimi poliuretanskimi premazi lahko izvajamo še hidroizolacijo lesenih balkonov. Tovrstna izolacija je zaradi izjemne oprijemljivosti izvrstna na ravnih lesenih površinah in stikih med lesenimi, kovinskimi ter betonskimi deli objektov, kot so težje dostopni koti, špranje, preboji za cevi in stiki različnih površin pod ostrimi nakloni. Takšen pristop je v primerjavi s klasičnim polaganjem izolacijskega materiala ter njegovim varjenjem kakovostnejši in cenovno ugodnejši. Brezšivne poliuretanske membrane ohranjajo dolga leta strukturno stabilnost in elastičnost, kar predstavlja ključen vidik izolacijske strukture.