Področja uporabe

Kleti, ki so locirane v podzemnih delih objektov, so pogosto podvržene največjim vplivom vlage. Vdor vlage je treba zato obvezno preprečiti, saj lahko zgolj s tem preprečimo tveganja za nastanek škode v objektu, kar je povezano s potrebo po sanacijskih postopkih. Med njimi šteje med zelo popularna hidroizolacija prostorov z notranje strani, kjer zaščitimo površino kletnih površin s specialnim cementnim premazom, odpornim na negativni pritisk vlage. S tem se izognemo dragim gradbenim posegom z zunenje strani, kjer pa jih je zaradi otežene dostopnosti včasih tudi težno izvesti.

ZAKAJ JE KLET VLAŽNA IN PLESNIVA?

Do težav z vlago v kletnih delih prihaja v osnovi predvsem pri starejših objektih, ki so pogosto zelo slabo izolirani. V teh primerih velja razmislek o dodatni izolaciji temeljev, prek katerih lahko kapilarno vdira vlaga v zgornje dele objekta. V primerih, ko to ni mogoče, se lahko odločimo za zaščito kletnih delov stavbe, ki se najpogosteje uporabljajo za ureditev tehničnih prostorov in recimo shranjevanje in konzerviranje hrane, z notranje strani. Pri zidovih, ki ležijo pod zemljo, deluje namreč vlaga dlje časa, kot pri zidovih nad njo. Najbolj kakovostna in hitra zna biti v teh primerih odločitev za uporabo modernih tehnologih hidroizoliranja s premazi, ki jih nanašamo na površino v hladnem stanju s čopičem. Primerni so za vse vrste novih betonskih in starih opečnih in kamnitih sten.

Hidroizolacijski premaz za beton nato pod vplivom vlage, ki jo črpa iz betona in okolice, kristalizira in se spremeni v prožno ter čvrsto membrano. Pri postopku, ki se lahko v osnovi izvaja v lastni režiji, je treba v prvi fazi poskrbeti, da je površina pred nanašanjem premaza čista in brezprašna. Nanašanje premaza je nato enostavno in hitro. S tovrstnim pristopom, ki ga je smiselno nadgraditi s prisilnim prezračevanjem podzemnih kletnih prostorov, ustvarimo v objektu kakovostnejšo mikroklimo, preprečimo nastanek ter širjenje plesni in gliv ter zavarujemo ključne dele stavbe v smislu nosilnosti, na katero vplivajo korozijski vplivi vlage. Vse to vpliva na vrednost objekta in njegovo bivalno kakovost.

Seveda se velja vprašati tudi to, zakaj sploh prodira voda v podzemne dele stavb? V zemlji je vedno določena količina vode, ki se z globino povečuje. V zgornjem sloju zemljine se nabira do približno enega metra deževnica. Na globini od dveh do treh metrov se srečujemo z nestabilno količina vlage. To območje je lahko popolnoma suho ali napolnjeno z vodo iz podzemnih potokov in drugih vodnih virov. Voda lahko vstopi v klet na več načinov. Lahko gre za kondenzacijo vodne pare, ki izvira iz slabega prezračevanja – slednje je najbolj evidentno pri kleteh iz najnižjih podzemnih etaž. Lahko gre za vdor razpršene površinske vode, ki vstopa v objekt kapilaro. V primeru visoke podtalnice pa gre lahko za tlačni vdor na najbolj šibkih konstrukcijskih delih, čez katere pronica voda v primeru visokega vodostaja in z njim povezanega tlaka.

Potiskanje podtalnice je najbolj nevarno v kletnih delih. Tveganje povečujejo še močne padavine, kar poveča prostornino vode, ki se zadržuje ob temeljih objekta. V primeru, da pride do poškodb zunanje plasti hidroizolacije, potem lahko močno povečana količina vode poruši in poveča obstoječe razpoke, kar vodi do poplavljanja kleti. Kljub temu obstajajo učinkoviti sanacijski načini, kjer lahko pritisk vode izničimo s hidroizolacijo površin na notranji strani in morebitnim injektiranjem izolacijske smole v območje vdiranja vode. Slednja v razpokah ekspandira in pod vplivom vlage strdi v čvrsto »elastično« zmes, ki je za vodo povsem nepropustna. Tako saniram objekt doživi svojo reprizo ter ponovno zaživi z vso svojo funkcionalnostjo in kakovostno neoporečnostjo.

Veselimo se sodelovanja z vami
Pošljite povpraševanje
Piškotke uporabljamo, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.